V petek, 5. 4. 2024 je bila v Minoritski cerkvi slovesna podelitev Glazerjevih nagrad. Glazarjeve listine in nagrade za dosežke na področju umetnosti in kulture so poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je glavnino svojega opusa ustvaril v Mariboru.
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo v letu 2024 je šla v roke akademske slikarke Ide Brišnik Remec, ki je na ljubljanski likovni akademiji diplomirala leta 1964. Njen umetniški opus obsega slike, akvarele, risbe, pastele, tapiserije in vitraje.
”Zelo sem vesela Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, ki je tudi prva nagrada za moje umetniško ustvarjanje.” Gospa Ida Brišnik Remec je priznala, da se je prvič znašla v situaciji, da morala nekaj povedati pred tako zahtevnim občinstvom in TV žarometi, pa vendar je kljub tremi zelo lepo opisala, kaj ji pomeni likovno ustvarjanje: ”Od vsega začetka je bil to moj način življenja. Nikoli nisem razmišljala, kaj bi lahko počela, če ne bom sprejeta na likovno akademijo. Zgodilo se je, da je bil isto leto sprejet tudi Marjan Remec in kmalu sva postala nerazdružljivi par – vse do njegove smrti leta 2009. Ustvarjala sva v skupnem ateljeju in velikokrat skupaj razstavljala, najin likovni izraz pa je bil povsem drugačen. Mene je privlačila narava, njega pa človeška figura v nenavadnih perspektivah. Vedno ustvarjam iz neposrednih sporočil in doživetij motiva, iz velike potrebe po izražanju doživetega – na koncu pa me prevzame želja, da bi to nekomu pokazala in obogatila njegov miselni in čustveni svet.”
Gospa Brišnik Remec nadaljuje: ”Zdaj nisem več sposobna delati v naravi, zato mi jo prinesejo v sobo. To so lončnice, predvsem takšne z velikimi listi, ki jih v tišini dolgo opazujem preden jih začnem risati. Sem častilka lepote v najgloblji in najširši pojavnosti. Lepo ni samo to, kar je mlado in polno energije. Lep ni samo barvit in dišeč cvet. Posebna in žlahtna lepota je tudi v gubastem obrazu ali v suhem cvetju. Že od nekdaj me privlači rastlinski svet. Na obveznih vsakodnevnih sprehodih se čudim ustvarjalnosti naravnih sil – vse od velikih dreves do najmanjših bilk. Vse je enako pomembno in enako potrebno. Nobena oblika, nobena barva se ne ponovi. Vse je v harmoniji. Vsak delček ima svoj namen.”
Dodaja še: ”S svojim umetniškim delom sem želela posredovati to sporočilo. Upam, da mi je uspelo.” Gospe Brišnik Remec je zagotovo uspelo prikazati lepote narave na papirju. Slike te kar povabijo, da jih gledaš, opazuješ in ceniš tako kot prave, žive rastline.
V imenu zaposlenih Doma SeneCura Hoče-Slivnica gospe Brišnik Remec ob prejeti nagradi iskreno čestitamo in ji še naprej želimo veliko ustvarjanja. Zelo ponosni smo, da je naša stanovalka.
(Avtor fotografij: Marko Pigac)
